Tudi badminton je lahko šport, pri katerem se lahko zelo utrudim

Še dobro, da je šport v zelo veliki meri prisoten v mojem življenju. Brez tega res ne vem, kaj bi delala v življenju. Najbrž bi hodila na kave s prijatelji. Če pomislim sem točno to delala, preden sem se odločila, da bom bolj aktivna v življenju. Danes pa na srečo skoraj ne hodim več na kave. Raje si za druženje izberem kakšen šport in imam prijetno druženje v naravi ali v kakšni dvorani. Pitje kave in neskončni pogovori res niso več moja stvar. Pogovarjam se lahko tudi med sprehodom, na kakšnem izletu ali pa pri igranju badmintona. 

Ne vem kdaj točno, se je badminton registriral kot šport, ker se spomnim, da smo se kot otroci igrali s tem in v resnici je bilo vse skupaj kakor lahkotna zabava. Danes pa kadarkoli grem s kom, ki ima veliko kondicija na badminton, pokurim vso energijo, ki jo imam. Je pa vsekakor dober kardio šport, ki je meni osebno bolj prijeten kakor pa tek. Jaz in tek nikoli nisva šla skupaj, ker mi že po petih minutah postane dolgčas in se potem ura kar ustavi, metri, ki jih pretečem, se pa kar naenkrat upočasnijo in ne gredo nikamor več. 

Zagotovo potrebujem več dinamike, da sem lahko dlje časa aktivna, ker drugače ne naredim popolnoma nič. Hitro se utrudim in nimam volje, da nadaljujem. Je pa tudi res, da imam običajno pri badmintonu soigralca ali soigralko, ki je čisto zagreta za igro in potem dvoboj postane zelo intenziven. V vsakem primeru, pa na srečo nihče ne gleda na zmago kot nekaj resnega, ampak kot na igro, kar je odlično. Nisem pristaš tega, da se šport spremeni v kakšno preveč resno tekmo, ki izgubi potem svoj čar zabave. Verjamem, da pri pravih tekmah katerikoli šport zahteva bolj resen pristop, ampak rekreacija na srečo ne potrebuje tega.

Moja meditacija vsako jutro

Kar nekaj časa sem že razmišljala in prebirala, kako zdrava je meditacija, a se je nekako nisem in nisem mogla lotiti, saj tudi nisem vedela na kakšen način. Potem pa sem prišla v neko obdobje, ko je mene neprestano tiščalo v prsih, po večerih sem to bolečino čutila še toliko bolj in takrat sem si rekla sama pri sebi ali probam, če bi mi mogoče pomagala meditacija ali pa potrkam na zdravnikova vrata.

Saj veste, da do zdravnika gremo težko, gremo, ko je že res nujno, tako sem začela prebirati in iskati po netu, katera meditacija bi meni odgovarjala, vedela sem, da jo moram izvajati zjutraj, ko spijem kozarec vode in vsi še spijo, takrat se bom lahko resnično umirila. Našla sem eno vodeno meditacijo, ki mi je po besedah zelo odgovarjala, našla sem se v njej, to kar je gospa govorila, to sem potrebovala, takšna meditacija me je dvignila. Vedela sem tudi ,da ne sme biti predolga, ker dolgo jaz ne bom skoncentrirana, ta meditacija je bila dolga 1o minut, to je bilo zame idealno.

Prvi dan je bil najlepši in še danes se spominjam, kako se si vse naredila tako, da bi moja meditacija uspela in tudi je uspela. Tako sem začela meditirati vsak dan, pozabila sem, da me je bolelo v prsih, bolečina je izginila, moje misli so postale lepše, pozitivne, polne energije in novih planov. Ko sem poslušala te besede, so me dvignile, ta meditacija je bila super, nisem hotela prav nič spremeniti, ker je delovala.

Sedaj vem, kaj je meditacija in zakaj jo ljudje hvalijo, resnično jo človek potrebuje za svoje počutje, sovje misli in zdravje, saj veste vse je povezano in če mi mislimo pozitivno in dobro, potem se tudi naše zdravje izboljša, jaz sem v to prepričana, meni je meditacija vzela bolečino v prsih in slabe misli. Danes sem polna energije in srečna.