Tudi badminton je lahko šport, pri katerem se lahko zelo utrudim

Še dobro, da je šport v zelo veliki meri prisoten v mojem življenju. Brez tega res ne vem, kaj bi delala v življenju. Najbrž bi hodila na kave s prijatelji. Če pomislim sem točno to delala, preden sem se odločila, da bom bolj aktivna v življenju. Danes pa na srečo skoraj ne hodim več na kave. Raje si za druženje izberem kakšen šport in imam prijetno druženje v naravi ali v kakšni dvorani. Pitje kave in neskončni pogovori res niso več moja stvar. Pogovarjam se lahko tudi med sprehodom, na kakšnem izletu ali pa pri igranju badmintona. 

Ne vem kdaj točno, se je badminton registriral kot šport, ker se spomnim, da smo se kot otroci igrali s tem in v resnici je bilo vse skupaj kakor lahkotna zabava. Danes pa kadarkoli grem s kom, ki ima veliko kondicija na badminton, pokurim vso energijo, ki jo imam. Je pa vsekakor dober kardio šport, ki je meni osebno bolj prijeten kakor pa tek. Jaz in tek nikoli nisva šla skupaj, ker mi že po petih minutah postane dolgčas in se potem ura kar ustavi, metri, ki jih pretečem, se pa kar naenkrat upočasnijo in ne gredo nikamor več. 

Zagotovo potrebujem več dinamike, da sem lahko dlje časa aktivna, ker drugače ne naredim popolnoma nič. Hitro se utrudim in nimam volje, da nadaljujem. Je pa tudi res, da imam običajno pri badmintonu soigralca ali soigralko, ki je čisto zagreta za igro in potem dvoboj postane zelo intenziven. V vsakem primeru, pa na srečo nihče ne gleda na zmago kot nekaj resnega, ampak kot na igro, kar je odlično. Nisem pristaš tega, da se šport spremeni v kakšno preveč resno tekmo, ki izgubi potem svoj čar zabave. Verjamem, da pri pravih tekmah katerikoli šport zahteva bolj resen pristop, ampak rekreacija na srečo ne potrebuje tega.…