Je drugi teden po tem, ko putika ni več aktivna in jaz pridno pazim na prehrano in razmigavanje stopala. Kupila sem si celo grelne blazinice, ki me res zelo prijetno grejejo in v resnici mi je prav žal, da si nisem tega kupila prej. Včasih sem prav trmasta glede nekaterih stvari. Toliko je nekih rešitev jaz pa, kar še vedno hočem trpeti, tam, kjer res ni več treba. Samo še jaz se hočem iti superiorno osebo in se delati, da vse to zdržim še vedno.
Žal sem ena bolj zmrzljivih hribolazk, ki jo vedno zebe v noge. Ampak samo v noge. Vsi podobni, ki jih poznam, so že zdavnaj kupili te gel grelnike za v čevlje, samo jaz ne. In tako sem si uspešno prevečkrat menda prehladila sklepe na stopalih. Pa verjetno sem še malce preveč nezdrave hrane uživala za svoja leta in se je putika naredila, da me malce spomni, da ne bo več vse tako preprosto kakor takrat, ko sem bil mlajša.
Ko sem se dobila na kavi s prijateljico, ki tudi hodi v isti skupini v hribe, mi je za darilo prinesla grelce za v čevelj. Prepričana je bila, da me tudi putika ne bo premamila, da bi si kupila grelce za na hribe. Prav nasmejala sem se. Sicer je pa rekla, da glede na to, da ima tudi ona dvoje, ker jih menja, ne bo tudi meni nič škodilo, če imam dvoje. Ene ima pod spodnjo majico v vrečki okoli vratu, da se grejejo in jih zamenja, ko čuti, da tisti v čevljih niso več dovolj topli. Na to pa res nisem pomislila, priznam. Res mi je putika naredila veliko dodatnega dela in razmišljanja. Je pa vseeno prav. Predolgo sem odlašala s tem, da se bolje pazim. In če bo ostalo pri tem, da se je putika samo enkrat pojavila, je vse še čist v redu.