Konjeniški tabor mi je odprl oči

Skozi otroštvo sem bil precej blizu raznih kmečkih živali, kajti veliko ljudi na naši vasi, ter tudi v naši družini, je imelo doma kmetijo. Zaradi tega sem se pogosto rad do koga odpravil in si bodisi ogledoval živali, bodisi sem pomagal pri kakšnih opravilih. A čeprav sem imel vse te živali zelo rad, oziroma so mi bile lepe in zanimive, me je bilo nekako vedno strah konjev, vsaj v otroštvu. Te živali so bile precej večje od mene in zelo mišičaste. Poleg tega pa so tudi zelo hitro tekle, tako da me je to prav malo strašilo.

A z leti sem se zadrževal čedalje več okoli konjev. Ti so mi iz leta v leto postajali bolj zanimivi, sploh zaradi tega ker so vedno prišli do ograje, ko sem prišel zraven, kajti konji so na splošno precej radovedne živali. Tako pa me je z leti začelo precej zanimati tudi jahanje konjev, kajti padel sem tudi v družbo prijateljev, kateri so se v večini ukvarjali s tem. Ravno zaradi tega me je tedaj začel zanimati kakšen konjeniški tabor. Pri tem sem namreč videl kar nekaj potenciala, da bi se lahko navadil na to aktivnost, ki me je začela tako zanimati. A predno bi se kar tako odpravil na kakšen konjeniški tabor, sem se moral najprej malo bližje spoznati s samimi konji. Zato sem tedaj eno obdobje preživel kar nekaj časa s prijatelji, ki so imeli doma konje. Začel sem pomagati pri skrbi za njih, ter se jim z časom že čisto približal.

Tedaj, po nekaj mesecih spoznavanja, pa se mi je zdelo, da sem morda že res pripravljen na konjeniški tabor, na katerega sem se nato res prijavil. To pa se je izkazalo za odlično idejo, kajti naučil sem se res ogromno in skozi to izkušnjo tudi našel svoj novi zelo ljub hobi, ki ga imam še danes. Posebej me je navdušil organiziran konjeniški tabor na Kmetiji Kotar, kjer sem dobil strokovno vodstvo in varno okolje za prve korake.…