Moji stari starši so imeli zelo staro kopalniško pohištvo in niso imeli denarja, da bi si privoščili novo. Tako sem se odločil, da jim bom jaz podaril novo opremo. Ta odločitev je prišla, ko sem prišel k njima na obisk in šel na stranišče. Ko sem si vzel nekaj minut časa, da sem se ozrl okoli, sem videl v kako slabem stanju je njihova kopalnica. V bistvu je bila potrebna popolne prenove. Najprej sem premišljeval, kako bi jim določene stvari popravil in ko sem vse skupaj bolj pogledal, sem videl, da bi to bilo le kratkotrajno, ker je bilo kopalniško pohištvo bilo res slabo. Omarice se niso dobro zapirale, nekatere so imele uničene navoje, določene police v omarici so bile že plesnive. Ko sem vse to videl, sem se odločil, da jim kopalnico popolnoma prenovim.

Ko sem jima to povedal, sta bila šokirana, da bi jaz bil pripravljen vse to narediti in plačati. Ker sta vedno bila skromna sta tudi tokrat odreagirala tako, da tega od mene ne moreta pričakovati. Komaj sem ju prepričal, da sem se tako odločil, pa če onadva želita ali pa ne. Povedal sem jima, da bi bil vesel, če en dan gremo skupaj pogledat novo kopalniško pohištvo, da si ga izbereta sama, drugače bom izbral sam.

Tako smo skupaj izbrali kopalniško pohištvo in v roku enega tedna je bila kopalnica prenovljena. Kako sem bil srečen, da sem se tako odločil, kajti videti njihov nasmeh in srečo je prevagalo vso delo in denar, ki sem ga vložil. Moji stari starši so zlati, obožujem ju, vedno sta mi bila pripravljena pomagati, nikoli me nista razočarala in to je bila le moja mala malenkost, ki sem jo lahko vrnil za vse, kar sta onadva naredila meni. Ko sedaj vstopiš v kopalnico, šele vidiš, kako slabo kopalniško pohištvo sta imela in kako praktična je postala kopalnica, ker smo kopalniško pohištvo monirali tako, da smo zapolnili vse kote.